V poplavi ponudbe domačih vrtnarij najdemo najrazličnejše grmovnice, tako da lahko vsakdo v hipu izbere nekaj za svojo dušo in vrt. Ker so vrtovi pretežno manjšega obsega in je zelenju na njih prostor bolj skopo odmerjen, se običajno oziramo za zimzelenimi grmiči pušpanov, raznimi iglavci ali za bolj nenavadnimi, eksotičnimi primerki drevnine.
Zato lahko prezremo skromne, lepe in zdravilne drobižke, ki jih zaradi vsestranske uporabnosti uvrščamo tudi med zdravilne in začimbne rastline. Po krivici, saj so nadvse primerni prav za sajenje na majhne vrtove.
Večina izmed njih izvira iz toplih sredozemskih dežel, kjer rastejo v kamnitem grušču, pod žgočim soncem in tam, kjer so padavine poleti redke. Trdota in sivkasta barva listov varujeta rastline pred izgubo vlage pod žgočim soncem in suhim vetrom. Če že ne enakih, moramo tem rastlinam na vrtu ponuditi vsaj približno podobne razmere za rast, kakršne imajo njihovi sorodniki v naravi. V prvi vrsti je to sončno in dobro odcedno rastišče, na katerem nikoli ne zastaja vlaga, ker ta povzroča gnitje korenin. Prst ne sme biti prebogata s hranili, sicer grmiči rastejo prehitro in prebujno. Potrebujejo le veliko peska, oziroma grušča, pomešanega z vrtno prstjo. Dognojevanje ni potrebno. Gnojimo jih le vsaki dve leti, in sicer z dobro preperelim kompostom, ki ga s prekopnimi vilami zadelamo v tla. Grmičev tudi v najhujši vročini ni treba zalivati, sonca pa jim tako ali tako ni nikoli dovolj.
Smilj (Helichrysum angustifolium)
Izvira iz južne Evrope, zato ga moramo v predelih, kjer zmrzuje, pozimi zaščititi. Je trajno zelen grmiček, visok do pol metra. Srebrni listi močno dišijo, še zlasti po dežju. Razmnožujemo ga pozno spomladi in poleti s potaknjenci. Da preprečimo divjanje, ga je priporočljivo pozno spomladi dobro obrezati. Sorodna vrsta je laški smilj (H. italicum), ki zraste samo do polovične višine navadnega smilja.
Nasvet: Poparek iz listov in cvetov je odlično zdravilo za vneto grlo, uporabljamo pa ga lahko tudi za izpiranje modric.Nemški rožmarin (Santolina) Znanih je več vrst, ki jih najlažje ločimo po obliki in barvi listov. Ne glede na vrsto jih sadimo na dobro odcedno, sončno rastišče. Razmnožujemo jih s potaknjenci. Oblikujemo jih z obrezovanjem pozno spomladi in poleti. Navadni nemški rožmarin (S. chamaecyparis) ima rahlo dlakave, srebrne, nazobčane liste. Cvetovi so podobni živo rumenim gumbom. Grm odlikuje gosta rast, ki v višino sega do 60 cm. Kraški šetraj (Saturea montana) Je sorodnik navadnega vrtnega šetraja, vendar je v nasprotju z njim trajni zimzeleni grmiček. V naravi ga najdemo na Krasu in v Primorju, vendar je tudi v celinski Sloveniji prezimno trden. Ima ozke, trde, iglicam podobne liste. Zraste do 40 cm visoko. Sadimo ga v dobro prepustno peščeno prst, obvezno na rastišče, ki je ves dan izpostavljeno soncu, lahko tudi največji pripeki. Razmnožujemo ga s potaknjenci ali grebeničenjem. Obrezujemo ga pozno spomladi. Dobro se obnese kot rastlina za nizko živo mejo na zeliščnem, zelenjavnem ali okrasnem vrtu.
Nasvet: Bolečino in srbečico po piku insektov omilimo, če prizadeto mesto natremo s svežimi lističi.
Nasvet: S sivkinimi lističi in cvetovi lahko odišavimo marmelade in želeje, poleti tudi sladoled.
Nič ni lepšega, kot sedeti v miru in uživati v prijetnem vonju mediteranskega cvetja …
Povežimo se
Klub
Prijavite se na e-novičke
S prijavo na naše e-novičke boste ves čas v stiku z aktualnimi nasveti za lepši vrt in zdrave zelenjavne gredice.
