Avtor: RV.

Kakšno vprašanje pa je to, boste rekli. Saj je zalivanje vendar ena najpreprostejših stvari na svetu!

Čeprav vemo o njem vse in še več, tudi tako preprosto opravilo, kot je zalivanje, zahteva obnavljanje znanja in upoštevanje nekaj glavnih pravil, ki veljajo zanj.

 

Za zalivanje, če se le da, uporabljajmo deževnico.

– Prvič, je zastonj, če odštejemo začetno naložbo, to je umestitev vodnega zbiralnika na vrt;
– drugič, zato ker voda iz pipe v Sloveniji vsebuje veliko apnenca, ki ga vse rastline ne prenašajo enako dobro;
– in tretjič zato, ker je voda iz napeljave preveč mrzla za zalivanje, saj je za rastline nizka temperatura vode pravi šok. Kar predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi vas ležečega v topli postelji kdo polil z mrzlo vodo. Na to pomislite vsakič, ko se odpravite zalivat.

Poleti vedno zalivamo zjutraj ali zvečer, nikoli v opoldanski pripeki. Zalivamo samo prst okoli korenin, ki vodo vsrkavajo, ne škropimo pa listov in cvetov, ker se na njih zaradi vlage rada naseli plesen.

Zato s pršilniki škropimo samo trato, druge rastline pa zalivamo pri tleh z za to namenjenimi zalivalnimi nastavki. Zalivamo redko, toda obilno, in ne velikokrat po malem. Tla okoli rastlin morajo biti globoko prepojena z vlago, ne samo površinsko vlažna. Najbolje je, če po zalivanju preverimo globino, do katere je prodrla vlaga, in po potrebi ponovno zalijemo.

Pri zalivanju upoštevajmo, da ima zelenjava različno globoko razrasle korenine, in ker hitro raste, potrebuje tudi veliko vlage. Rastline, ki že dolgo rastejo na istem prostoru in so dobro ukoreninjene, zalivamo manj kakor spomladi sajene ali sejane rastline, ki se morajo še ukoreniniti in zato potrebujejo toliko več vlage. Obilno zalivamo tudi rastline, ne glede na vrsto, ki smo jih posadili ali posejali pred kratkim, in sadno drevje, ki je bogato obloženo s plodovi.

Seveda pri zalivanju upoštevamo tudi tip prsti, ki jo imamo na vrtu. Peščena prst je najbolj porozna, zato moramo grede s takšno prstjo zalivati pogosteje kakor težko glineno prst, ki pa se tudi ne sme izsušiti, saj ob suši postane zbita, težka in globoko razpoka. Posebno pozornost moramo nameniti zalivanju rastlin, ki rastejo v šotnih tleh, saj se ta ne smejo nikoli povsem izsušiti. Namočena šota sicer nekaj časa zadržuje vlago, ko pa se enkrat izsuši, se zelo težko ponovno navlaži. Zato kisloljubne rastline, ki rastejo v šotnih substratih, redno in dobro zalivamo.

Poleti vedno zalivamo zjutraj ali zvečer, nikoli v opoldanski pripeki.

Povežimo se

 Klub

Prijavite se na e-novičke

S prijavo na naše e-novičke boste ves čas v stiku z aktualnimi nasveti za lepši vrt in zdrave zelenjavne gredice.

Sledite nam na: