Pravilno prehranjevanje pomeni med drugim tudi to, da uživamo več sadja in zelenjave. Žal, nikjer ne piše, da morata biti to sadje in zelenjava predvsem polna vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, ki se z daljšim stanjem na policah trgovin in dolgimi prevozi do njih hitro izgubljajo. Zato sta lasten vrt in na njem pridelana zelenjava velikega pomena za zdravje otrok in odraslih. Seveda pa mora vse to biti pridelano brez uporabe kemičnih sredstev. V času, ko smo se navadili, da nam prav pri vseh opravilih pomagata tehnologija in kemija, tudi mnogi vrtičkarji težko razumejo, da se da dovolj zelenjave na vrtu pridelati tudi samo s pomočjo narave.
Kaj najdemo v naravi?
Narava je v dolgih stoletjih poskrbela, da se za vsakega »sovražnika« živih bitij najde njegov nasprotnik, tudi pri rastlinah. V naravi, tudi na našem vrtu, živijo številni nasprotniki težav, ki jih imamo na vrtu. Vsi poznamo pikapolonice, te so postale simbol naravnega varstva rastlin. Vendar niso samo te žuželke koristne, še veliko več jih je.
Nekoč sem prebrala, da je 60 odstotkov žuželk v naravi koristnih, samo 10 odstotkov škodljivih. Mnogi pa ne vedo, da povsem enako pravilo velja tudi za glivice, viruse, bakterije, celo nematode (ogorčice) in druge, še manjše organizme. Vse to danes tudi v Sloveniji s pridom izkoriščamo za varstvo rastlin, čeprav smo potrebovali veliko dalj časa kot številne sosednje države.
Tokrat se bomo posvetili samo žuželkam, ki jih v bistvu dobro poznamo.
Pikapolonico poznamo vsi, med koristnimi so skoraj vse, vendar sta najpožrešnejši dvopika in sedempika polonica. Kot zanimivost naj povem, da je rumena pikapolonica ponekod opisana kot tista, ki se prehranjuje tudi s hifami pepelaste plesni. Pogosto pa opažam, da poznamo samo odrasle žuželke, medtem ko njihove še požrešnejše ličinke pogosto žalostno končajo pod našimi rokami. Zato si ličinko dobro oglejte na sliki! Prav tako mnogi odstranjujejo bube pikapolonice, če jih najdejo na svojih listih, ker jih skrbi, da ne bi bilo kaj škodljivega.
Druga posebej omembe vredna je lepotica med žuželkami, to je tenčičarica. Lepa, zelena, dokaj velika odrasla žuželka se prehranjuje večinoma s cvetnim prahom in medičino, njena požrešna ličinka pa v svojem kratkem razvoju pospravi celo več škodljivcev kakor ličinka pikapolonice.
Vsi poznamo in celo vestno preganjamo pajke in trgamo njihove mreže. Pa se zavedate, da se v njihove mreže ujamejo številni škodljivci? Pajkova mreža med rastlinami paradižnika, v rastlinjaku ali tudi v hlevu pomeni veliko manj škodljivcev. Zato zunaj v naravi pajkovih mrež ne razdiramo, temveč jih pustimo.
Druga žuželka, ki jo še zdaj pogosto najdemo med opisi škodljivcev, je strigalica. Res je, da se ne sme preveč razmnožiti, ker se včasih loti tudi listov nekaterih okrasnih rastlin, a ta škoda je največkrat povsem zanemarljiva. Na sadnem drevju nam pridno pomagajo uničevati kolonije uši, saj jih s svojimi močnimi čeljustmi uspešno pregriznejo in tudi pojejo. Ne verjemite mitom o tem, da lezejo v ušesa, nosove, ker to nikakor ni res.
Poleg teh imamo še kačje pastirje, bogomoljke, številne koristne hrošče, skratka, z vsako ubito žuželko, ki jo odstranimo samo zato, ker je žuželka, pa je ne poznamo, največkrat (v 60 odstotkih) ubijemo koristno žuželko.
Kaj moramo narediti, da nam bodo vse te žuželke res pomagale?
Prvi korak je, da se povsem odrečemo uporabi insekticidov, posebej tistih kemičnih, in to na vsem vrtu, ne samo v sadno-zelenjavnem delu. Pri tem moramo vedeti, da bo na začetku s škodljivci veliko več težav, saj smo z uporabo insekticidov uspešno odstranili tudi večino koristnih žuželk ali pa jih pregnali z vrta. Že samo s tem, da žuželke nimajo kaj jesti, če spomladi popolnoma odstranimo vse kolonije uši, jih za vse leto odženemo stran.
Spomladi se je treba s prvimi kolonijami uši bojevati zelo zmerno in z občutkom. Manjše kolonije odstranite tako, da jih preprosto uničite z roko, z vrtnic jih lahko tudi sperete z močnejšimi curki vode. Ne bojte se, če se bodo vrnile na poganjke. Pomembno je, da nekaj uši kjerkoli v kotičku vrta le preživi. Drugače nimajo koristne žuželke pri vas kaj iskati.
Če med sprehodi v naravo vidite pikapolonice, jih lahko v škatlici prinesete domov in jih odložite kar na rastline, naseljene z ušmi. Ker pa se pikapolonice lahko pojejo tudi med seboj, če so v tesnem prostoru, jih z listi ali papirnatimi robčki ločite med seboj. Preprosto dajte v škatlo najprej večje liste ali zmečkan papirnati robček, vsekakor mora biti med gubami ali listi še dovolj prostora za pikapolonice in seveda zrak.
Zelo pomembno pa je tudi, da rastejo na in ob zelenjavnem vrtu tudi cvetlice. Te naj bodo različnih barv, najbolj pa koristne žuželke privlačijo rumene, oranžne in rdeče barve. Že dolgo vemo, da zelenjavni vrt ne sme biti brez ognjiča, žametnice in tudi kapucink. Vendar so tukaj še kamilice, komarček, cinije, rman, koriander, ajda, melisa, ožepek, timijan, rudbekija in ameriški slamnik ter druge marjetice in bela gorjušica. Sadimo ali sejemo jih na robove gredic, okoli vrta ali pustimo, če se nam zasejejo tudi med vrtninami. Tudi okoli sadnega drevja naj rastejo.
Poskrbimo, da bo za koristneže naš vrt prijazen
Vsekakor poskrbimo, da bo za te žuželke naš vrt prijazen. Zelo pomembno je, da vrta ne ločimo z visokimi živimi mejami od okolice. V Veliki Britaniji so odkrili, da so predvsem ciprese neprehodna ograja za koristne živali. Zato jih vsaj porežite, da ne bodo previsoke. Najprimernejše so sicer prosto rastoče, po možnosti cvetoče žive meje ali pa vsaj take, ki niso višje kot 1,5 metra in so prehodne, zračne.
Nekje v bližini rastlin naj bo zanje vedno na voljo tudi voda, saj brez nje ni življenja, tudi za žuželke ne. Na naših vrtovih je tudi vedno manj lesa in drugih skrivališč za te žuželke. Zato so v tujini zanje že začeli postavljati prav posebna skrivališča, ki jim lahko rečemo »hoteli« za koristne žuželke ali pa hišice za koristneže. Pomembno je, da je v njih nekaj razpadajočega lesa, kakšna opeka, slama, trstika. Lahko je to preprosta, doma narejena izvedba, kot je na sliki, ali pa dokaj lep objekt, ki je vrtu tudi v okras. Tudi na sadno drevje obesimo narobe obrnjene lončke za rože, v katerih je slama. Vanje se skrijejo strigalice, ki bodo kasneje pospravile uši in pršice.
Nikoli pa ne pozabite, da so poleg žuželk koristne tudi številne ptice pevke, tudi vrabčki, razveselite se vsakega ježa, martinčka, močerada, žabe in številnih drugih prebivalcev narave. Živ vrt, poln ptičjega petja, opojnega vonja in barv, je zdrav vrt.
Zelo pomembno je, da na in ob zelenjavnem vrtu rastejo tudi cvetlice najrazličnejših barv, najbolj pa koristne žuželke privlačijo rumene, oranžne in rdeče barve.
Povežimo se
Klub
Prijavite se na e-novičke
S prijavo na naše e-novičke boste ves čas v stiku z aktualnimi nasveti za lepši vrt in zdrave zelenjavne gredice.
